Vedno zelena drevesa in grmi
Ciprese so vedno zelena drevesa in grmi, ki imajo stožčasto ali košato krošnjo. Njihovi listi so v obliki lusk in ostanejo na drevesu več let, ne da bi odpadejo. Plodovi so kroglasti ali stožčaste oblike.
Nega in oskrba
Ciprese potrebujejo sončna rastišča in dobro odcedna tla. Z obrezovanjem lahko oblikujemo krošnjo drevesa ali grma, pogosto pa jih uporabljamo za oblikovane rastline. Zanimiv drevesni debli, še posebej ukrivljeni, so primerni za oblikovanje bonsajev. Osnovne tehnike oblikovanja vključujejo žičenje in vršičkanje. V naših krajih uspevajo predvsem paciprese ali neprave ciprese ter kleki.
Razmnoževanje
Ciprese razmnožujemo s semenom ali potaknjenci.
Uporabna vrednost
Ciprese so drevesa in grmi, ki jih občudujemo predvsem ob morju in v zavetnih vinogradniških legah. So občutljive na hujši mraz, zato jih v hladnejših podnebjih gojimo predvsem kot okrasne rastline. Pogosto jih sadimo kot posamezna drevesa ali v žive meje. Les cipres je cenjen v lesni industriji, iglice pa se uporabljajo za pridobivanje olj, ki so uporabna v farmacevtski industriji.
Najpogostejše vrste
Kašmirska cipresa (C. cashmeriana): Drevo s široko stožčasto krošnjo, močnim dišečim sivkasto-modrim luskastim listjem. Dozoreli storži so temno rjavi in majhni, kroglasti. Arizonska cipresa (C. glabra): Prezimno trdna vrsta, z rdečkasto lubjem, ki se lušči v kosih. Imajo dišeče sivo-modre luskaste liste in čokoladno rjave kroglaste storže. Portugalska cipresa (C. lusitanica): Drevo s stožčasto krošnjo, razbrazdanim lubjem in majhnimi storži, ki so v mladosti modrikasto zeleni, ob zrelosti pa bleščeče rjavi. Kalifornijska cipresa (C. macrocarpa): Hitro rastoče drevo s stebrasto krošnjo, ki se sčasoma razprostre. Listi so na metličasto razporejenih šopih vej in prijetno dišeči, storži so kroglasti in rjavi. Sredozemska cipresa (C. sempervirens): Zelo hitro rastoče drevo z ozko, vitko krošnjo, dišečimi sivkasto zelenimi listi, ki so na pokončnih vrhnjih delih poganjkov. Storži so bleščeči, sivo rjavi in kroglasti.