Rod borovcev zajema majhna do zelo velika drevesa in grmovje, ki jih odlikuje igličasto listje, spiralno nameščeno v skupinah po dva, tri ali pet na kratkem poganjku. Borovci so vedno zelena drevesa, katerih storži zorijo dve leti, v prvem letu pa ostanejo majhni.

Borovci so prezimno trdni in dobro uspevajo tudi na obmorskih slanih območjih. Potrebujejo sončna rastišča in uspevajo v skoraj vseh vrstah tal, le malo vrst pa prenaša apnenčasta tla. Razmnoževanje poteka s semeni ali potaknjenci.

V naših okrasnih vrtovih borovce gojimo predvsem zaradi vedno zelene krošnje, ki je lahko zelena, modra, siva, rjavkasto rdeča, zlato rumena ali srebrnkasta. Njihova pestrost oblik, velikosti in barv omogoča popestritev zunanjega prostora. Nekateri borovci dosežejo več metrov višine, drugi pa so pritlikavi grmi, ki so primerni za skalnjake, obrobe gred ali gojenje v posodah na terasah in balkonih.

Najpogostejše vrste borovcev

Cemprin (P. cembra): Ima gosto stožčasto krošnjo, temno zelene ali sinje zelene iglice v skupinah po pet, jajčaste storže, ki postanejo rjavi. Semena so velika, z užitnimi jedrci, imenovanimi pinjole.Himalajski bor (P. excelsa ali P. wallichiana): Stožčasta krošnja, dolge viseče sinje zelene iglice po pet v skupini, valjasti storži. Mlada drevesa imajo gladko lubje, ki s časom potemni in razpoka.Alepski bor (P. halepensis): Krošnja je redka in stožčasta, iglice po dve ali tri v šopih, mlade drevesa imajo modrikasto sivo iglice, skorja pa je najprej pepelasto siva, nato rdeče rjava.Rušje (P. mugo): Grmast iglavec s temno zelenimi iglicami po dve v šopih, jajčasti rjavi storži. Ima pomembno vlogo v visokogorju, saj zadržuje snežne gmote.Črni bor (P. nigra): Krošnja je sprva pokončna, nato razprostrta. Iglice so temno zelene, skorja pa sivkasto črna in globoko razpokana pri starejših drevesih.Obmorski bor (P. pinaster): Dobro rastoče drevo z kupolasto krošnjo, sivkasto zelenimi iglicami in izrazito rjavimi storži. Lubje je škrlatno rjavo in globoko razpokano.Pinija (P. pinea): Drevo z gosto kroglasto krošnjo na kratkem deblu, temno zelenimi iglicami in jajčastimi storži, katerih semena imajo užitna jedrca.Zeleni bor (P. strobus): Drevo z redko vretenasto krošnjo, sivkasto zelenimi iglicami in valjastimi storži. Lubje je gladko, kasneje razpoka.Ameriški obalni bor (P. contorta): Gosta krošnja, svetlo zelene iglice po dve v šopih, storži stožčaste do jajčaste oblike. Dobro prenaša vodo prepojena tla.Rdeči bor (P. sylvestris): Krošnja je sprva pokončna, nato okrogla. Lubje se lušči v kosmih, iglice so v dvojicah, sprva zeleni storži pa ob zrelosti postanejo sivo in rdeče rjavi.
Pinus heldreichii var. Leucodermis: Ima gosto krošnjo in temno zelene iglice, storži so poleti modrikasti, jeseni dozorijo in porjavijo.Japonski beli bor (P. parviflora): Počasi rastoče drevo z majhnimi modrikastimi iglicami po pet v šopih in škrlatno rdečim lubjem. Storži so jajčaste oblike.Balkanski bor (P. peuce): Drevo z vitko piramidalno krošnjo, gostimi sivkasto zelenimi iglicami in valjastimi storži, ki so najprej zeleni, kasneje rjavi.Ameriški rumeni bor (P. ponderosa): Ima stožčasto ali vitko krošnjo, izrazito razpokano lubje in gladke škrlatno rjave storže.