Divji kostanj je listopadno drevo, ki zraste do 30 metrov v višino. Ima značilne dlanasto sestavljene liste, ki so dolgi približno 25 cm in vsebujejo pet do sedem lističev. Zgornja stran listov je temno zelena, spodnja pa nekoliko svetlejša, pri čemer se rahlo svetijo. Plodovi so kostanji, skriti v ježici, ki se pojavijo po cvetenju. Cvetovi se razvijejo maja in junija, ko drevo požene pokončna socvetja v obliki sveč. Veje divjega kostanja so krhke, spomladi pa se na njih pojavijo rjavo puhasti poganjki. Listi in cvetni brsti so zaščiteni pred mrazom.

Nega in oskrba

Divji kostanj je prezimno trdo drevo, ki potrebuje sončna do delno senčna rastišča ter dobro odcedna, rodovitna tla. Tla morajo biti dovolj bogata, da drevo lahko uspeva in raste brez težav.

Razmnoževanje

Divji kostanj se lahko razmnožuje naravno s semeni, ki jih obiramo jeseni. Gojišče sorte pa se razmnožujejo s brstnimi cepiči konec poletja ali z drugimi metodami cepljenja konec zime.

Uporabna vrednost

Divji kostanj je pogosto prisoten v parkih, drevoredih in gozdovih, pa tudi v okrasnih vrtovih, kjer potrebujemo dovolj prostora za njegov razrast. Ta rastlina ima pomembno zdravilno vrednost, saj se uporabljajo listi, cvetovi, skorja, ježice in plodovi. Divji kostanj je znan po svojih zdravilnih učinkih na ožilje, saj pomaga pri težavah, kot so krčne žile, hemoroidi, malarija in težave z venami. V preteklosti so ljudje verjeli, da trije kostanji v žepu obvarujejo pred boleznimi.

Zalivanje

Divji kostanj potrebuje veliko zalivanja, zato je priporočljivo, da ga zalivamo dvakrat na teden.