Čuga – rod dreves in grmov

Čuga je rod, ki vključuje različne vrste dreves in grmov, ki se lahko razvijejo od majhnih do zelo velikih rastlin. Njihovi igličasti listi so razporejeni spiralno in so lahko različnih barv, vključno z zeleno, sivo ali zlato rumeno. Plodovi čuge so jajčasti storži, katerih barva je odvisna od vrste drevesa ali grma. Cvetovi so enospolni, pri čemer so moški cvetovi združeni v mačice, medtem ko so ženski cvetovi nameščeni na koncu vej in sestavljeni iz lusk.

Nega in oskrba

Čuga je vedno zelena iglavec, ki potrebuje zavetje pred močnimi vetrovi in raje raste v zaščitenih legah. Najbolje uspeva na polsenčnih legah, medtem ko jo poletna vročina lahko omeji v rasti. Tla morajo biti humusna, dobro odcedna in rahlo kisla. Nekatere vrste grmov čuge, kot je T. canadensis, niso občutljive na obrezovanje, zato jih pogosto uporabljamo za oblikovanje živih mej.

Razmnoževanje

Razmnoževanje čuge poteka spomladi s semeni ali s potaknjenci, ki jih vzamemo konec poletja.

Uporabna vrednost

Čuga je cenjena predvsem v lesni industriji, kjer se njeni plodovi in les uporabljajo za različne namene. Njen les je trpežen, zaradi česar se uporablja v gradbeništvu in izdelavi pohištva.

Bolezni in škodljivci

Čuga je dovzetna za različne glivične in bakterijske bolezni, ki lahko vplivajo na njeno zdravje. Redno spremljanje in ustrezna zaščita pred škodljivci sta ključna za njeno ohranjanje in dobro rast.

Najpogostejše vrste

Med najpogostejše vrste čuge spadajo Kanatska čuga (T. canadensis), T. heterophylla, T. mertensiana, T. chinensis, T. caroliniana, T. sieboldii in T. diversifolia.