Drevo življenja

on

Vam ime drevo življenja ali Juka ne pove kaj dosti? Mi smo prepričani, da ste se že prav gotovo kdaj srečali s to sobno rastlino.

Juka, kot ji drugače pravijo, je zimzelena rastlina in izjemno pogosta dekoracija v domovih. Poleg dekorativnih namenov pa jo marsikdo uporablja tudi v zdravilne namene, saj pospešuje in usklajuje absorpcijo snovi v črevesju, posledično aktivira izločanje škodljivih snovi in na ta način poskrbi za razstrupljanje telesa. Upamo si trditi, da gre za pravo majhno čistilno napravo, katera vzpodbudi naš metabolizem k pospešenemu odvajanju nesnage iz telesa. V medicini tako uporabljajo njene cvetove, liste in korenine za proizvodnjo kozmetičnih izdelkov. Njeni cvetovi so bogat vir encimov, cinka selena, vitamina A in C ter v splošnem veljajo za močan antioksidant.

In ravno zaradi vsega omenjenega, se izvlečki cvetov te rastline uporabljajo v medicinske namene, saj pozitivno delujejo na vnetne procese v telesu, kot so artroza ter artritis. Pomagajo pa tudi pri kožnih izpuščajih, kožnih boleznih, boleznih prebavnega trakta kot tudi pri sladkorni bolezni in povišanem holesterolu. Dokazano ima tudi drevo življenja pozitiven učinek na živčevje, saj deluje pomirjujoče na centralni živčni sistem. Kar se tiče kozmetične industrije, pa se izvlečki drevesa življenja dodajajo v izdelke za vlaženje in pomlajevanje kože – kot npr. v pilinge, maske ter kreme katere preprečujejo pojav gub.

Od kje izvira Juka? Njeno območje rasti se opredeljuje predvsem na severno in centralno Ameriko, predvsem na nerodovitnih terenih, stepah, v goratih predelih, na skalnatih puščavah in v pečinah ob morju. Obstaja približno 50 različnih vrst te rastline, vse vrste pa so se sposobne prilagoditi na različne življenjske pogoje. V naših domovih ji najbolj ustrezajo topla in zračna mesta, še zlati v poletnem času. V spomladanskem ali jesenskem času, jo lahko brez skrbi odložimo na vrt ali balkon, saj se prilagodi tudi na kratkotrajne nizke nočne temperature. Zaradi njene izrazite oblike, je primerna predvsem za prostore, kjer lahko stoji samostojno. Prepričani smo, da ne glede na to kam jo postavite, bo zagotovo pritegnila pozornost obiskovalcev. Je pa pomembno, da je prostor kamor jo postavimo osvetljen z dnevno svetlobo in temperaturo med 18 in 24 stopinj Celzija. Najbolj poznana so njena olesenela debla, na vrhu katerih se bohotijo značilni šopi bodičastih listov. Nekatere spominja na vrsto palme, spet druge na aloe vero.

Drevo življenja – vzdrževanje in nega

Drevo življenja ali Juka spada v družino agavovk. To rastlino zalivamo povsem različno, odvisno od letnega časa. Pred vsakim zalivanjem je potrebno preverit vlažnost prsti, saj ta rastlina ne potrebuje veliko vode. Predvsem v rastnem obdobju, jo na približno dva tedna redno zalivamo tako, da je prst enakomerno navlažena. Najboljša izbira za zalivanje je deževnica. Sočasno z zalivanjem pa Juko tudi gnojimi, s posebej za to namenjenimi gnojili za zelene rastline – tako gnojilo omogoča pravilen razvoj korenin in poskrbi za zdrave liste rastline. Ko drvo življenja prezimuje, takrat miruje in ga ni potrebno gnojit, niti tako pogosto zalivat. Spodnje liste, ki se pričnejo sušiti, sproti odstranjujemo, saj tudi na ta način poskrbimo za njeno optimalno rast.

Rastlino presajamo zgolj po potrebi. V kolikor imamo Juko v dovolj veliki posodi, je vsaj nekaj let ni potrebno presaditi. Mlade rastline naj bi se presajale letno, odrasle pa na vsaka 3 ali 4 leta. Presaditev se izvaja v spomladanskem času. Kdaj vemo, da je skrajni čas za presaditev te rastline? Takrat, ko korenine prepredejo celotno prst v njeni posodi. Pri zamenjavi prsti, moramo biti pozorni na to, da izberemo najbolj ustrezno prst za njen razvoj. In kakšna prst je najbolj primerna za drevo življenja? Idealna izbira je humusna prst, katera ima dobro sposobnost zadrževanja vode in hranil, vendar pa pri tem voda ne sme zastajati.

Del vzdrževanja in nege je tudi obrezovanje te rastline. Vendar pa to ne smete opravljati kadarkoli, temveč po tem, ko mine njeno obdobje mirovanja. Obrezujete lahko odraslo rastlino, premer debla pa mora obsegati najmanj 2 cm. S tem, ko drevo življenja obrezujemo, spodbudimo rast stranskih poganjkov in dodatno rast debla.

Juko je mogoče tudi razmnoževati in sicer z mladimi vrhovi, katere ukoreninimo ali v posebej za to namenjeni fini prsti ali pa v vodi. Razmnoževanje pa lahko opravimo tudi z deli stebla, katere narežemo in na to posadimo tako, da najmanj njihova tretjina do polovica v zemlji.

Drevo življenja in njegove bolezni

Sicer gre, kot že omenjeno, za trdoživo rastlino, vendar pa lahko ob neustrezni negi in vzdrževanju, začne le ta propadat. Najpogostejši znaki, ki kažejo na propadanje rastline:

  1. Rjav madež na listih, nakazuje na glivično okužbo. Ta nastane zaradi zamašitve zraka. Pri tem je nujno takoj odstraniti bolne liste in predele, kjer so jih odrezali, zaščititi z aktivnim ogljem. Pri pojavu glivic, je priporočljiva presaditev rastline.
  2. Gnitje stebla se pojavi, ko je prst preveč vlažna. V vlažnem okolju se pojavi gliva, katera povzroči gnitje. Če je to gnitje samo na določenih območjih, je rastlino mogoče rešiti z odstranitvijo prizadetih predelov in presaditvijo rastline.
  3. Pajkova pršica se pojavi ko je zrak presuh in plesniv. Pojavi se v obliki drobnih črnih pik na listih. To je mogoče odstranit z ustreznim razpršilom za ta namen.
  4. Luska ali popolnoma bledi listi nastanejo, ko se v rastlini zaredi škodljivec, kateri iz nje popije ves sok. Tega se je mogoče znebiti s pomočjo posebnega gnojila oz. zdravila.

Pri izbiri dekorativnih rastlin, bi bilo drevo življenja prav gotovo vedno naša prva odločitev. Ne samo zaradi njegovih zdravilnih učinkov, temveč zaradi njegovega posebnega, eksotičnega izgleda in enostavnega vzdrževanja. Kaj pa vi pravite, si ga predstavljate v svojem domu?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *